Kakovost zraka v urbanih območjih je v Sloveniji vedno večji izziv. Onesnaženost zraka lahko bistveno zmanjšamo z bolj zelenim javnim potniškim prometom. V Mestni občini Ljubljana SE so se leta 2011 odločili za uvedbo flote avtobusov na stisnjen zemeljski plin s pomočjo Javnega sklada RS za okolje, ki subvencionira nakup vozil javnega potniškega prometa na zemeljski plin.

Obstoječi cestni tovorni promet povzroča visoke emisije trdih delcev, dušikovih oksidov (NOx) in toplogrednih plinov ter tako močno prispeva k onesnaženosti zraka. Rešitev, za katero se je odločila Vlada Slovenije, je CNG. Njegova uporaba v tovornem prometu zagotavlja bistveno nižje stroške goriva (v primerjavi z bencinom ali dizlom) in pomembno vpliva na stroške vzdrževanja kombijev in tovornjakov. Dizelske motorje je mogoče predelati tudi na CNG, s čimer nastanejo tako imenovani bivalentni motorji, ki lahko uporabljajo dve gorivi, torej poleg CNG še dizel.

Bioplin v zadnjem času dobiva vse večji pomen na področju alternativnih virov energije v Sloveniji. Trenutno ga v Sloveniji največ proizvedemo v kogeneracijskih napravah (soproizvodnja električne energije in toplote) na družinskih kmetijah, odlagališčih, čistilnih napravah, saj bioplin lahko proizvedejo praktično vsi organski materiali, ki vsebujejo zadovoljivo razmerje ogljik/ogljik.

Podobno ima lahko uporaba BioCNG v Sloveniji to prednost, da stabilizira ceno CNG v Sloveniji, saj ni odvisna od uvoza zemeljskega plina iz drugih držav, temveč je lokalna proizvodnja.